"Um ima eno najčudovitejših lastnosti, in sicer sposobnost, da se lahko spreminja."
- Misel tibetanskega učitelja urjenja človeškega uma
Želite se skoncentrirati na neko opravilo, vi pa imate v glavi nešteto misli, ki vam švigajo sem ter tja. Bolj kot se jih trudite odgnati in se posvetiti produktivnemu delu, več misli se rojeva. Za nameček niso niti prijetne ter vas spravljajo v neprijetno čustveno stanje. Postopoma se začenjajo v vas rojevati strah, panika, stiska. Postanete nervozni in kar naenkrat ugotovite, da ste od intenzivnosti neprijetnih čustev postali utrujeni, ne motivirani za delo, tesnobni...
Mogoče ste kaj podobnega že kdaj doživeli ali pa celo doživljate vsakodnevno?
Nekateri ljudje imajo povišano tesnobno doživljanje skozi celo življenje in potrebujejo veliko več pozornosti ter energije, da svoje čustveno stanje uravnavajo oz. vzdržujejo v ritmu, ki je primeren za opravljanje vsakodnevnih preizkušenj. Za tovrstne motnje je koncentracija, fokus na določeno opravilo ter sproščanje, kot ga uči Mindfulness, po slovensko Čuječnost, zelo dobrodošel način življenja.
Mindfulness oz. čuječnost je meditacija z zavestnim osredotočanjem. V praksi čuječnost pomeni, sprejemanje porajajočih se misli/slik/podob v takšni obliki kot se odvijejo v vašem umu. Mindfulness je zavestno ignoriranje prihajajočih misli/slik/podob. Razlika s "potlačenjem" misli je v tem, da jih pri čuječnosti ne poskušate za vsako ceno odgnati iz uma. Vedno večje osredotočanje na neprijetne misli spodbudi neprijeten čustveni odziv, posledično pa vašo razlago misli, kot golo dejstvo.
Skozi prakso v vsakodnevnem življenju se lahko priučite namernega ignoriranja svojih misli in namesto nanje, usmerjate svojo pozornost na zunanji svet. Svoj miselni tok sprejmete, nato pa se odločite preusmeriti pozornost stran od trenutno prevladujočih misli/slik/podob v vašem umu.
Spodaj je zapisan primer čuječega razmišljanja v praksi ter primer, kjer kako se misli potračijo oz. želijo odgnati.
Za hiter lastni doživljaj razlike ter učinkovitosti čuječega delovanja, se vživite v spodnja dva primera in pri tem skrbno opazujte svoje misli ter čustva oz. telesno počutje.
Primer potlačenih misli:
Sigurno ne bom uspešen na predstavitvi v službi. Vse narejeno je grozno in šef me bo nakuril kot zmaja. Ima sploh smisel, da se trudim?
O ne, spet te grozne misli, ne smem tako misliti, zakaj se podob v glavi ne morem in ne morem znebiti, pojdite že enkrat stran.
Primer sprejemanja misli:
Sigurno ne bom uspešen na predstavitvi v službi. Vse narejeno je grozno in šef me bo nakuril kot zmaja. Ima sploh smisel, da se trudim?Neprijetne misli so se mi zopet pojavile, pa naj bodo tukaj če želijo, jaz pa se posvetim izdelavi predstavitve. (lahko nadaljujete) - Podobe v moji glavi so le podobe, resničnost pa je, da sem sedaj pred računalnikom in pišem predstavitev.
S tem primerom misli na nek način razvrednotite, jim odvzamete uničujočo čustveno moč ter jim ne pripisujete realnih vrednosti.
Seveda je za tovrstno vajo potrebno veliko ponovitev, saj ustvarja nov vedenjski vzorec in kot pri vseh novostih, ki jih uvajate v življenje, se um v začetku upira in postopoma sprejema spremembe. Torej vsakič ko vam pozornost zatava na neprijetno območje jo preprosto preusmerite na bolj ne škodljive dejavnosti.
Kako čuječe meditirati?
Pojdite v svoj najljubši miren kotiček, bodisi v naravi ali zaprtem prostoru, ter opazujte kaj se dogaja z vašim telesom. Opazujte vaš ritem dihanja, srčni utrip, toploto telesa, lahkotnost ali težo telesa itd. Vzemite si čas, da se spoznate s svojim telesom ter občutki, ki vplivajo nanj in po večini na vaše počutje. Nato preusmerite pozornost na vaš um. Opazujte misli, ki se vam podijo po glavi, kako prihajajo iz nič in izginjajo nazaj v nič. Opazujte kakšne vrste misli prihajajo v vaše zavedno stanje. Morebiti boste odkrili kaj povsem novega, kakšne misli, ki vam neprestano prihajajo na površje in boste uvideli, da vam ne koristijo oz. vas v življenju zadržujejo. Z močno voljo jih boste nato nadomestili z novimi ter hkrati odstranili še eno plast, ki vas loči od vaše pristnosti. Vsekakor bodo umu sledila tudi čustva in nežno soočanje z njimi bo vaša končna zmaga.
"... čuječnost preusmeri možgane od motečih k pozitivnim čustvom in možgani ostanejo vse življenje prožni; zato se lahko spreminjajo, medtem ko kljubujejo navadam. Nevrologija je tudi razkrila, da imamo v določenem trenutku zelo pomembno možnost izbiranja - čarobno četrtinko sekunde, v kateri se lahko rešimo samouničujočega čustvenega vzgiba."
- T. Bennett-Goleman