Beseda komuniciranje izhaja iz latinske besede communicare, kar pomeni posvetovati se, razpravljati o nečem, vprašati za nasvet, tudi deliti.
V vsakdanjem življenju komuniciranje poteka neprestano, pa naj bo to verbalna ali neverbalna komunikacija. Komunikacija omogoča prenos sporočil med dvema ali več osebami, med tem pa lahko prihaja do različnih šumov, ki prvotno obliko sporočila skalijo. Posledica šumov je prejeta nepopolna informacija na strani prejemnika oziroma osebe, kateri je bila informacija namenjena.
Raziskave kažejo, da je kar 70% naših poskusov komunikacije napačno razumljenih, napačno razloženih, zavrnjenih, izkrivljenih in ne slišanih.
Izmenjava informacij omogoča razumevanje druge osebe, sprejemanje mnenj ter spreminjanje medsebojnih odnosov. S komuniciranjem človek izraža misli in čustva skozi besede in vedenja, spoznava svet, v katerem živi, druge ljudi in samega sebe. Je socialen in čustven proces.
Prav komunikacija med bolnikom in zdravstvenim osebjem, kako se počutijo razumljene in sprejete, močno vpliva na zadovoljstvo bolnikov z zdravljenjem in obravnavo. Komunikacija tako ni le dragocena klinična veščina, za bolnika današnjega časa je celo osnovna in glavna.
Opisano zgoraj, pa je podkrepljeno tudi z raziskavami, ki se dodatno kažejo na pomembnosti komunikacije med klientom in svetovalcem, kot tudi odprte možnosti za izboljšave na tem področju. Raziskave kažejo, da kar 83% zdravnikov verjame, da je pri obravnavi bolnika in izidu zdravljenja komunikacija enako pomembna kot tehnično znanje, le 18% zdravnikov pa ocenjuje, da so dobili dobro izobraževanje v komunikaciji.
Učinkovita komunikacija ima mnoge vplive na naše življenje. Pomembno vpliva na nivo stresa, na odnose z drugimi, naše zadovoljstvo v življenju, ustvarjalnost in storilnost, zmožnost doseči željene rezultate in cilje, na sposobnost reševanja problemov. Vzbuja zaupanje, gradi spoštovanje, ustvarja dobre medosebne odnose, razkriva naše sposobnosti drugim, razvija osebnost. Skozi komunikacijo izražamo svoje vrednote, prepričanja, stališča, način razmišljanja, zaznavanje in tudi predsodke.
Osebna komunikacija vsebuje 55% telesne, 38% glasovne in le 7% besedne govorice.
Komunikacijo v glavnem delimo na tri glavne načine:
Govorna komunikacija, vsebuje vsebino sporočila ter način glasovnega izražanja.
Nebesedna komunikacija, vsebuje gibanje človekovega telesa, ter zunanjo podobo.
Pisna komunikacija
Komunikacija poteka v petih jezikovnih modalitetah, katere so odvisne od človekove osebnosti. Pomembno je poznati klientov model komuniciranja, saj na ta način svetovalec lažje vzpostavlja pristen stik ter boljšo komunikacijo.
Avditivni: uporablja besede povezane z zvokom (sliši se dobro, zveni mi znano…)
Vizualni: uporablja besede povezane z vidom, sliko (to mu ni podobno, ne vidim smisla…)
Kinestetični: uporablja besede povezane z občutkom (dotaknilo se me je, imam občutek…)
Gustatorni: uporablja besede povezane z okusom (gotovo je okusno)
Olfaktorni: uporablja besede povezane z vonjem (diši mi v redu)
Imeti nekoga, ki posluša, sprejema, razume in te obravnava kot pomembno osebo, je zelo močno zdravilo. V klientovem vrednotenju sta pogovor in empatija celo najbolj dragoceni intervenci. Čustvena odprtost in razbremenitev vzpostavi ter gradi terapevtski odnos, vzbuja zaupanje in občutek povezanosti.
Evija
Vir:
- Žmitek Andrej, ur. 2010. Zbornik Psihoterapevtski ukrepi za vsakdanjo rabo 2. Begunje: Psihiatrična bolnišnica.